Poezije

Tukaj je

Tukaj je.
V tem trenutku.
V tem telesu.
Sveta reka drvi, šumi,
usklajeno drsi, me napoji…
Brez sape za trenutek pusti.

Tukaj je.
Sonce, goreče, hrepeneče.
Napaja mi grudi
in mi vso obstoječo ljubezen nudi.
Pošastna, strastna moč.
Telo se zgrudi in besni,
saj si tega obilja ne dovoli.

Tukaj je.
Luna, bohotna, razgaljena
in z nežnimi srebrnimi nitkami prepojena.
Na uho predano šepeta,
proti sanjskemu svetu vihra.

Tukaj je.
Cilj popotnika.
Brez začetka in konca.
Čuteče svileno telo.
Tempelj, kjer popotnik zre v edinstveno dušo lahko.

Ni ga.
Ne obstaja takšnega enkratnega, bleščečega gaja,
tako živečega raja,
kot je to moje, dragoceno telo.


Josipa Prebeg
2005