|
|
... 
Ples se začenja
Srečanju nasproti
...
... 
... 
... |
Trenutek večnostiPogled, ki se dotikaPopolnoma, brez umika V globini njenih oči Vidim odsev neskončnosti Odpre se prostor v globini srca Ljubezen brez meja Gibam se počasi, okoli svoje osi Življenje burno v meni kipi Občutki mi preplavijo telo vsako mojo celico Moje oči gledajo v svet Ki se spušča vame, spet in spet Moje bitje mehko drsi V neizmerni nežnosti Pomikam se skladno z njenimi gibi Plavava v morju občutkov, kot dve ribi Njena roka me rahlo poboža Vzdrhti vsa moja koža Živim pravljico o plesoči vili Na nebu letim z odprtimi krili Ni več časa, ni prostora Morje občutkov, brez nadzora Nastane glasba brez zvoka Dve violini, ki igrata brez loka Neslišna glasba, ki se topi kot med Čuteča melodija, brez besed V srcu mojem Čutim enost z obstojem Ni več dvojnosti, ni razlik Vse je eno in isto, popoln stik V obilju dotikov nežnosti Pleševa v trenutku večnosti Viljam Slavec Julij 2011 |