|
...
...
...
...
|
Ples na valovihTihi pogled iz oči v očisrečanje v trenutku neskončnosti Dva svetova na sinjem morju rahel dotik tam na obzorju Gibanje odprtih kril telo in duša brez pravil Gibanje dveh teles tukaj zares Ni glave ni uma samo občutek brez razuma Krvni obtok se požene v skok Moje čutenje je deroča reka sem plazilec iz srednjega veka Življenje burno utripa v meni v vsaki kiti v vsaki mreni Celice se moje prižigajo vsepovsod kot zvezde na nebu ki svetijo pot Iščem stabilnost, ki je ni v barki z vetrom ki leti Morje v meni se razlije žarek sonca me obsije Vrtenje okoli svoje osi morje ki buta na vse strani A to me ne moti me ne ovira nič me ne loči od mojega izvira Gibava se v dvoje sva pa eno vsa obdana z vodno peno V srebrni svetlobi ki diši po cvetovih pleševa na valovih Viljam Slavec Dugi otok oktober 2010 |