Poezije

Na oljčnem polju

Na mehki zemlji, ki me nežno boža
Se moje srce odpira kot roža

Zarit v zemljo, kot seme
Me življenje burno žene

Moja vitalnost mi premika boke
Ko se me dotikajo čuteče roke

Proti nebu me dvignejo, zibajoče
V trenutku mi postane peklensko vroče

Pot me zalije od nog do glave
Začutim neizmerno moč svoje narave

Neskončna hvaležnost mi kipi iz srca
V dotiku zemlje se čutim doma

Hvala mati, hvala oče
Od radosti mi srce joče

Hvala, da sta mi podarila svet
Z odprtimi krili želim poletet

Ob petju ptice
Mi solze zalijejo lice

Kot štirinožec drsim po tleh
Moja pljuča se polnijo kot meh

Moje telo zaživi v sanjskem plesu
Med vejevjem, na oljčnem drevesu

Med nebom in zemljo mi duša zapoje
Na novo začenjam življenje svoje

Moj pogled hvaležno pozdravlja oljčno polje
Čutim se živega, ne moglo bi mi biti bolje

Nosim jih v srcu, tista tiha drevesa
Prav tukaj, zdaj, so moja nebesa




Viljam Slavec
Julij 2011